Bil je maj (bloganje 5)

Bil je maj, bil ... bliža se koncu, pa sem pomislil, da bi bilo potrebno nekaj objaviti na blog (za vse moje zveste bralce :P ). Pa pojdimo po vrsti. Maj se je začel s prvim majem ;) in prvomajsko parado starodobnikov v Naklem. Seveda se tega ne sme zamuditi, pa čeprav je začetek že ob zgodnji 10 uri. Fotogalerija z dogodka je objavljena na kšk.

Bloganje 4 (pregled meseca marca)

Tri mesece in pol nazaj sem prodal svojega Nikona D7000 in ga nadomestil s Canonom 5D Mark II. V teh treh mesecih in še malo sem že kar dobro spoznal Canona in lahko naredim že en tak overview razlik med temi dvemi aparati in ali se je splačalo zamenjati 2011 kupljenega Nikona za 2006 izdelanega rabljenega Canona. Trajalo je kar nekaj tednov, da sem naštudiral pozicije gumbov in kje se sploh kaj spreminja. Še kakšen mesec nazaj sem se konkretno mučil ob menjavi objektivov (na aparat se privijajo ravno v drugi smeri), vsakič pa, ko je bilo na hitro potrebno spremeniti nastavitve, sem enostavno zmrznil, ker nisem vedel kaj in kje in kako. Najhitreje sem se navadil koleščka za pregledovanje fotografij, ki je en velik plus Canonovih fotoaparatov! Seveda je vse to samo moje mnenje, ki pa ni ne strokovno, niti podkupljeno. 5D ima boljšo občutljivost senzorja, res pa je, da ima šum neko določeno strukturo, ki me je na začetku zelo motila. Edina stvar, ki pa moram priznati, da je v plus D7000, je fokus. Namreč, 5D Mark II ostri tako slabo v primerjavi z D7000, da se mi včasih kar trga! Ampak mi ni žal, da sem menjal tabor! Sedaj, ko vedno več snemam, ponavadi ko s kom sodelujem, vsi snemajo s Canoni - od kar sem menjal, sem samo v sodelovanju s PPZ produkcijo in RTV SLO v Cankarjevem domu snemal z Nikonom, vse ostale projekte se je delalo s Canoni. Na tem mestu se bodo nekateri spet obesili na to večno dilemo - Canon proti Nikon: kateri je boljši!? Pa bom kar direktno povedal; na bruhanje mi greste, resno! Če ne znaš fotografirati, ti tudi Hasselblad (20.000€) ne bo pomagal, tudi Facebook ali spletna stran z obvezno končnico Photography ti ne bosta.  Najboljši aparat je tisti, ki ga imaš s seboj, dobra fotografija pa lahko nastane, če ga znaš izkoristiti. (Seveda prijateljske debate okrog Canon-Nikon niso vštete v bruhanje, ker gre ponavadi zgolj za zafrkancijo, seveda pa ni vsak moj FBprijatelj tudi moj pravi prijatelj.) 

---

V mesecu marcu sem imel kar natrpan urnik, veliko vsega dogajanja, zato je za bloganje ostala zgolj noč pred kolokvijem iz matematike - kako prikladno, da se ne učim in raje pišem blog! Ker imam do pisanja matematike še vsaj ene 10 ur časa, bom v tej objavi povzel kar cel mesec marec. Začelo se je prvega s pustnim rajanjem po Kranju.

Gremo na Ambroža!

Danes je bil tako lep sončen dan, da sem prisegel, da ga ne bom preživel za računalnikom. S Kalanom sva se tako odpravila na Ambroža pod Krvavcem, kjer začuda sam sploh še nisem bil. Sicer bi lahko šla še majstra Zorman in Balantič, a jima je usoda prekrižala načrte. Karma ... 

Bloganje 3

Poslušam Erica Claptona, obdelujem fotke za KŠK, nakar se spomnim, da bi lahko spet kaj objavil na blogu. Spominjam se 'dobrih starih časov', ko so objave prihajale na blog celo večkrat tedensko! Ker mi misel ne da miru, grem pogledati v zgodovino, največ objav na blogu v enem mesecu je bilo novembra 2012, ko sem jih objavil kar trinajst. Pomislim: 'Ksaver, imel si preveč časa!' Protesti v Kranju, palačinke, street, makro, razna ekperimentiranja, šport ... Športa že nekaj časa nisem fotkal, a ga nekako ne pogrešam. Sedaj imam veliko raje koncerte. Posebno tiste manjše, kjer lahko - če pretiravam - objektiv porineš kitaristu med strune. 

Veseli december v eni objavi!

Tokrat malce obsežnejša zbirka raznoraznih fotografij iz preteklih parih tednov, ko nisem imel priložnosti (beri: volje) za objavljanje vsake stvari posebej še na blogu. 

Spet malo bloganja

Dragi bralec, cenjena bralka, živjo! Vseskozi se na polno dogaja in vedno bolj mi zmanjkuje časa za vse po vrsti, da bi še vsako stvar na blogu objavljal je enostavno no-go. Zato bom danes ustvaril eno tako skupno objavo, poročilo preteklega dogajanja in vtisov tega tedna.

Cerkniška puščava

Sredi že tako vročih dni smo se par dni nazaj, točno ob 12:00 odpravili v žgočo puščavo Cerkniškega wanabe jezera. Po poti smo se ustavili na bencinski črpalki, da bi nakupili prepotrebnih dobrin - par sandwićof ter tekoćino. Lakota me je premagala že, ko smo se vozili, zato sem pokasiral par jeznih pogledov, medtem ko sem že basal svoj prvi sandwić. Čas za slavnostno kosilo je bil namreč blizu. --- Brez težav smo se spustili do samega dna jezera, občudovali školjke ter pregnali tistih nekaj začuda še živih žab. Občutek je bil, kot da bi pristali na luni. Vse razpokano, luknje ravno prav ogromne, sem pa tja ostanki živih bitij. Da pa bi bila dramatičnost še večja, se je iz daljave slišalo nabijanje bobnov. Super, lunarni domorodci se pripravljajo k fešti! (No, kasneje smo ugotovili, da je bila to skupina Anavrin, ki je snemala videospot. Pa brez zamere;).) Sonce je neusmiljeno nabijalo, zato smo pobrali šila in kopita in se spokali proti rajski Gorenjski.

Welcome to Sfukenia school system!

Šolarji smo v našem šolskem sistemu obravnavani zelo pravičniško in enakopravno. Več kot očitno je, da se sestavljalci pravilnikov in ustvarjalci celotnega sistema za enakopravnost še preveč trudijo. Vsi dijaki so ob vpisu na faks obravnavani zelo enakopravno, pa naj so se štiri leta trudili na elitni gimnaziji ali pa naredili frizersko. Oceni o uspehu v predzadnjem in zadnjem letniku sta enako vredni na gimnazijskem programu kot na neki poklicni srednji šoli. Laik bi iz tega lahko sklepal, da če si odličen na poklicni srednji šoli, bi bil seveda odličen tudi na gimnazijskem programu. Poznam nekoga, ki je gimnazijski program zamenjal za poklicni – začuda se mu je uspeh iz 1 dvignil na 5! (Seveda je postal priden, ampak vseeno. ;) ) Ob tem bi rad vsem, ki se vpisujete v srednje šole, povedal; gimnazija je zgolj utvara o boljšem, raje pojdite na poklicno smer in počnite v življenju tisto, kar vas dejansko veseli! Morda se v družbi ne boste mogli pohvaliti, da ste naredili gimnazijo, boste pa lahko povedali, da ste v življenju srečni, saj počnete tisto, kar si želite.

Na Debeli rtič in nazaj

Danes sem imel priložnost obujati spomine na čase iz kolonij na Debelem rtiču, kjer sem pred enimi desetimi leti dve poletji po štirinajst dni preživel čudovite počitnice. Večkrat sem se še vrnil tja – sicer ne v kolonijo – a danes so mi pred oči privreli samo spomini iz teh dveh poletij. Ko sem se sprehajal čez letovišče/zdravilišče sem se na vsakem koraku spomnil kakega dogodka. 

Kavarna Storžič

Če je šola naš drugi dom, potem je Kavarna Storžič naš tretji. Namreč vsak dan gremo tja med malico,  stalni gostje smo že več kot eno leto in prav vsi natakarji nas po mojem že poznajo. Tako, da danes posvečam svojo blogersko objavo Storžiču. V letošnjem letu so v svojo ponudbo dodali tudi sendviče; s papriko, brez paprike, s kumaricami, brez kumaric, s paradižnikom in - ne boste verjeli - tudi brez paradižnika! Vse se lahko izmisliš. 

Unpublished

Objavljam nekaj fotografij preteklih dveh mesecev, ki jih še nisem objavil (ni bilo časa - bi bil primeren izgovor). Ob tej priložnosti pa bi vsem obiskovalcem mojega bloga želel še vesel božič, v novem letu pa čim več *vstavi_poljubno_besedo*! Čin!

Bloganje pač

Ha, končno spet mašinca doma, serviser pravi, da deluje brezhibno. Seveda jo je bilo potrebno preizkusiti že na poti domov, zato zgoraj ena fotka trenutno zelo stalnega vremena - zelo oblačno. Pooblačilo se je tudi moji opremi, znebil sem se namreč sigme. Pogrešal jo bom, zelo, sploh zdaj, ko se bodo začele ŠKL tekme, ampak imam drugačne načrte. Spodaj ena fotka bolj na glavo :)

Winter fairytale 1.1

Spet; se zbudim, pogledam ven in baaaam! Modro nebo, bel sneg - prav lepo za pogledat. Kličem servis, pravijo, da bodo probal čim prej popravit. Okej, vzamem Coolpixa in gremo delat panorame. Zgoraj je ena (skoraj) 360°, spodaj pa so vse (skoraj) 180°. Zakaj skoraj? Ker preljubi Coolpix dela po občutku, včasih ti konča že pred 360°, včasih pa gre krepko čez.

Snow, snow everywhere!

Zjutraj se zbudim, radio je prižgan. Čudim se, zakaj mi še noben ni zatežil, da naj vstanem, saj je skozi rolete pronicalo že kar veliko svetlobe. Saj res, prestavila se je ura...