Poslušam Erica Claptona, obdelujem fotke za KŠK, nakar se spomnim, da bi lahko spet kaj objavil na blogu. Spominjam se 'dobrih starih časov', ko so objave prihajale na blog celo večkrat tedensko! Ker mi misel ne da miru, grem pogledati v zgodovino, največ objav na blogu v enem mesecu je bilo novembra 2012, ko sem jih objavil kar trinajst. Pomislim: 'Ksaver, imel si preveč časa!' Protesti v Kranju, palačinke, street, makro, razna ekperimentiranja, šport ... Športa že nekaj časa nisem fotkal, a ga nekako ne pogrešam. Sedaj imam veliko raje koncerte. Posebno tiste manjše, kjer lahko - če pretiravam - objektiv porineš kitaristu med strune.
Vreme je zadnje dneve naravnost grozno po Sloveniji. Seveda pa to ne sme biti ovira, da ne bi prišel fotografirati recimo Četrtkanja ali pa klubske antikadilske akcije. Verjetno ne bi mogel prešteti na prste obeh rok, kolikokrat sem ali skoraj letel s ceste, ali me je začelo fino zanašati ali bilo kaj drugega. Vendar če se vsak dan voziš po celem snegu ali plundri, se navadiš. Na tem mestu bi sedlo okrcati še cestarje, oz. tiste, ki NAJ BI skrbeli za čistočo in varnost vozišča. Razumem, da te prvi dan sneg preseneti, ampak ko že en teden vsak dan zapade vsaj kakšnih 10 cm snega, potem bi bilo smiselno, da bi ti prišlo na misel, da bi bilo pametno pognati plug in očistiti cesto. Na mojo (ne)srečo živim v tako zakotnem koncu vasi, da če cel dan sneži, plug pride šele okrog dveh popoldne.
Glede na količino fotografij v tej objavi, bi bilo pametno k njim še kaj dopisati, mar ne? Skratka, v preteklih dneh sem fotografiral; kar se tiče koncertov Unimogse, Šundr band, Cover Lover ter Društvo Mrtvih Pesnikov; od običnih klubskih dogodkov pa slaščičarsko delavnico, kjer so udeleženke - da, bil sem edini moški v kuhinji, počutil kot da ne spadam tja, pa saj verjetno res nisem hehe - spekle cupcakes-e, akcijo od dnevu brez cigarete, ter potopisni večer o Islandiji. (foto.ksk.si)
Zima/sneg/mraz - kdorkoli že; je pokazal zobe. Za vogalom so gasilci imeli intervencijo, sneg naj bi podiral gozd (ti, ti sneg), a me je gospodična Lenoba zadržala v toplem objemu moje sobe. Po Kranju so bile na več mestih po tleh polomljene veje. Sem mislil narediti eno reportažo v stilu movemberskih posledic vetra, a mi je gospodična Zdrava Pamet svetovala, naj se čimprej skidam dol s ceste, preden zletim v kakšen jarek. (Mati bi bila ponosna, če bi vedela, da sem enkrat pa celo uporabil razum hehe). Toliko z moje strani, sedaj pa si na vrsti ti, bralec/bralka, da napišeš kakšen spodbuden komentar (recimo: Saj bo kmalu konec s snegom) ali pa kaj bolj kritičnega (recimo: Cestarji nesposobni, men gre isto na živce vse to), morda pa zgolj pomahaš v pozdrav (recimo: O, lepo, da si še živ, jaz sem tudi!)
No comments:
Post a Comment