Tri mesece in pol nazaj sem prodal svojega Nikona D7000 in ga nadomestil s Canonom 5D Mark II. V teh treh mesecih in še malo sem že kar dobro spoznal Canona in lahko naredim že en tak overview razlik med temi dvemi aparati in ali se je splačalo zamenjati 2011 kupljenega Nikona za 2006 izdelanega rabljenega Canona. Trajalo je kar nekaj tednov, da sem naštudiral pozicije gumbov in kje se sploh kaj spreminja. Še kakšen mesec nazaj sem se konkretno mučil ob menjavi objektivov (na aparat se privijajo ravno v drugi smeri), vsakič pa, ko je bilo na hitro potrebno spremeniti nastavitve, sem enostavno zmrznil, ker nisem vedel kaj in kje in kako. Najhitreje sem se navadil koleščka za pregledovanje fotografij, ki je en velik plus Canonovih fotoaparatov! Seveda je vse to samo moje mnenje, ki pa ni ne strokovno, niti podkupljeno. 5D ima boljšo občutljivost senzorja, res pa je, da ima šum neko določeno strukturo, ki me je na začetku zelo motila. Edina stvar, ki pa moram priznati, da je v plus D7000, je fokus. Namreč, 5D Mark II ostri tako slabo v primerjavi z D7000, da se mi včasih kar trga! Ampak mi ni žal, da sem menjal tabor! Sedaj, ko vedno več snemam, ponavadi ko s kom sodelujem, vsi snemajo s Canoni - od kar sem menjal, sem samo v sodelovanju s PPZ produkcijo in RTV SLO v Cankarjevem domu snemal z Nikonom, vse ostale projekte se je delalo s Canoni. Na tem mestu se bodo nekateri spet obesili na to večno dilemo - Canon proti Nikon: kateri je boljši!? Pa bom kar direktno povedal; na bruhanje mi greste, resno! Če ne znaš fotografirati, ti tudi Hasselblad (20.000€) ne bo pomagal, tudi Facebook ali spletna stran z obvezno končnico Photography ti ne bosta. Najboljši aparat je tisti, ki ga imaš s seboj, dobra fotografija pa lahko nastane, če ga znaš izkoristiti. (Seveda prijateljske debate okrog Canon-Nikon niso vštete v bruhanje, ker gre ponavadi zgolj za zafrkancijo, seveda pa ni vsak moj FBprijatelj tudi moj pravi prijatelj.)
---
V mesecu marcu sem imel kar natrpan urnik, veliko vsega dogajanja, zato je za bloganje ostala zgolj noč pred kolokvijem iz matematike - kako prikladno, da se ne učim in raje pišem blog! Ker imam do pisanja matematike še vsaj ene 10 ur časa, bom v tej objavi povzel kar cel mesec marec. Začelo se je prvega s pustnim rajanjem po Kranju.
Sledilo je drsanje, igranje hokeja, četrtkanje, fotografiranje slikanja in risanja na Gimnaziji Kranj (klik za galerijo), v petek 14. pa prvi koncert, ki sem ga fotografiral na Trainstation Squatu.
Skupina Eyesburn je v živo razgrevala publiko (galerija), po koncu pa mi je uspelo skočiti še v Klubar na St. Patrick koncert fantov v kiltih (kiklcah). Da pa mi naslednji dan - soboda 15. - ne bi bilo potrebno predolgo spati, sem se že pred deseto namenil v Gramoznico zraven Nakla, kjer je potekala offroad tekma. Bilo je dosti boljše kot lansko leto, ko je bilo celotno prizorišče razmočeno od dežja (klik za blato), letos je bil sonček in je bilo kar sprejemljivo ustvarjati v takih razmerah. Še najboljši del dneva je bila hard preizkušnja, ko so tekmovalci vozili čez vodo.
Seveda Ksaver ne bi bil Ksaver, če se ne bi postavil tik zraven vode in fotkal s širokokotnim objektivom. V nekem trenutku sem skoraj pomislil, da sem neumen, ampak sem to misel odgnal stran in se raje obrisal. Začuda je, kljub temu da me je en avto konkretno zalil, fotoaparat ostal skoraj popolnoma suh. Ampak se je splačalo tvegati, vse za dobro fotografijo! (galerija je tukaj) Doma seveda nisem zdržal preveč dolgo, že takoj zvečer sem bil ponovno v Klubarju in fotografiral Adija Smolarja (galerija s koncerta).
Slavnostni torek 18. so v Kranju pripravili oh-in-sploh sprejem Kranjskih olimpijcev. Zadeva je bila bila ponovno podobna kot na Dedku Mrazu (kjer naju z Žigom niso spustili pred oder). Tokrat sva prišla noter, saj sva se pri varnostnici ob ograji izkazala za novinarja, a ni minilo dve minuti, ko je v ogrado do mene že prihrulil verjetno nadrejeni varnostnik in naju vrgel ven, saj nisva bila požegnana s strani organizatorja. Okej, verjetno se je pri organizatorju javilo toliko fotografov, da če bodo pod oder spustili še koga drugega, bo prevelika gužva.
YEAH! Pod odrom je ves čas prireditve - reci, beri, piši; bila točno ena fotografinja. Iz tega pač sklepam, da si Mestna občina Kranj (in v primeru DedkaMraza Zavod za turizem Kranj) ne želi medijske podpore medijev, ki delujejo na področju Kranja; še več, celo stvar kar cenzurira; ene fotke za vse; to je to. Ampak seveda se nisem vdal, skakal sem vsepovsod okrog ograje, da sem dobil nekaj kar solidnih fotografij. Za ekskluzivne fotografije s sprejema, klikni tukaj. V četrtek 20. smo imeli prvi sestanek za snemanje promo videa Tedna mladih 2014. Na Klubu študentov Kranj smo približno začrtali scenarij, ki se je potem še milijonkrat in pol spremenil ... Mirna nedelja se ni končala tako mirno, šel sem namreč na otvoritev razstave na Trainu - PayPer Soul.
Vsekakor je bila to razstava, kjer si si moral vzeti čas za razmislek,čas, da sprocesiraš vse podatke, ki ti jih eksponati ponujajo. Za fotografije, ki niso niti 10% tako odbite, kot je bila razstava sama, klikni tukaj. Vmes nekje je bil še en sestanek za Teden mladih, 27. pa sem v okviru KŠK-jevega projekta Hočem službo! obiskal prostore Gorenjskega Glasa. Ekskurzija skozi celoten proces izdelave časopisa in tudi spletnih novic je bila dokaj zanimiva. Šefe Miha je fotografije objavil tukaj. V petek zvečer smo se z Nejcem in Markom dobili na pijači v Klubaru, jaz pa sem potem letel na Traina fotografirati The Stroj, en zares hud 'bend', ki razbija po jeklenih sodovih, vzmeteh in raznoraznih neobičajnih stvareh. Galerija je tukajle.
Spat sem šel nekje po tretji uri zjutraj, že ob sedmih pa sem se moral ubadati z drvmi. 13 kubikov preloženih drv je bilo odlično ogrevanje za nedeljsko celodnevno snemanje s steadicamom. Roka me skoraj ni bolela! Fotografije s prvega dneva snemanja promo videa za Teden Mladih so objavljene tule. Sam sem upravljal steadicam, naredil sem dva pol minutna one shota, kar smo kar nekajkrat ponovili, potem pa sem pomagal ostalim članom ekipe pri snemanju. Zvečer sem se imel namen učiti.
---
Ob treh zjutraj sem dokončno obupal nad mislijo, da se bom le učil za kolokvij. Odšel sem spat, spal do osmih, potem pa se počasi spravil k zbiranju mojega matematičnega znanja. Sedaj ko to pišem imam predavanje matematike, takoj zatem pa pišemo. Večina se uči, meni se ne da več, zato spet pišem blog. Še pol ure ... Lep dan vsem in se beremo naslednji mesec! Upam ...
No comments:
Post a Comment