KRANFEST 2013 (1.dan)

Kranjska noč oziroma Kranfest je že prvi dan postregel s pestrim dogajanjem.  No, s kolegom kenonašem Roglom sva se malo šetala po Kranju, tako polnega mesta še nisva videla! Čez dan se je na ploščadi pred občino igrala odbojka na mivki, vsekakor dogodek, ki ga je vredno obiskati! Ker pa nisva imela nobenega spodobnega teleobjektiva, sva prizorišče raje zapustila. Kdo pa bi se matral ob takih prizorih, če nima prave leče, da bi od blizu pogledal ... 

Pohajkovanje se je nadaljevalo proti Pungartu/Pungertu (različni viri pravijo različno), kjer sva ravno ujela eno godbo in evo, tako pa zgleda, ko te pridni godbeniki prepoznajo. 

Pičila sva nazaj proti Slovenskemu trgu, no vsaj tako se je zazdelo in glej ga zlomka, v mestu srečava še kolega fotografa Balantiča, sicer ne na dolžnosti, a je bilo dovolj za eno daljšo debato o fotičih. To pa je zdolgočasen pogled, ki pravi "A se znate še kaj drugega pogovarjat kot o fotoaparatih?!". Končno se je prikazal še sošolec Igor, letela sva na eno pijačo, kjer se nama je pridružil še multi Jean, kmalu pa smo se že prebijali skozi množico proti Pungartu.

Na Pungartu se je odvijal Jazz Kamp Kranj. Same pohvale nastopajočim, spet sem bil impresioniran nad jazzom! Igor se je odpravil domov, z Jeanom pa sva po dveh pavzah krenila skozi množico proti Slovenskemu trgu. Na vsake petdeset metrov je bila živa glasba, ampak Helenca je bila najbolj glasna in tudi prebijanje mimo vseh njenih privržencev je bilo najbolj dolgotrajno. Končno sva dospela do trga, kjer je na odru že raztural ...

... JAN! Kdo drug pa bo, če ne Jan Plestenjak! Za par minut sem skočil pod oder in nastrelil par fotk. Sestradana sva se z Jeanom primajala do Kranćija ter požrla polnočno malico. Jean se je odpravil domov, jaz pa sem taval sem in tja v upanju, da prepoznam znani obraz. 

Zgolj dve Janovi privrženki, prej ju nisem prepoznal.

Taval sem uspešno, saj sem kmalu našel celo čredo bivših sošolcev. Par se nas je zbralo in za kakšne pol ure smo postali Norvežani, ki po Kranju sprašujejo mimoidoče, kje bi se dalo žurat. En model nam je obljubil zabavo ob bazenu. Ni švoh! Ura je bila že zgodna, tam okrog pol štirih in množica je kar poniknila. Zato je bilo iskanje zabave za pet Islandcev (da, potem smo bili Islandci) malce težje, a še vedno obstajajo dobre duše, ki so pripravljene se eno uro pogovarjati s teboj. Če bi po pomoti naneslo, da ti dve dobri duši bereta to; kontaktirajta :)