Projekt KRANJ SKOZI TIMELAPSE zaključen!

Tako, kakšen mesec nazaj sem zaključil s projektom Kranj skozi timelapse. Izdelek je mesec nazaj romal v zobe maturitetni komisiji, pred kratkim pa sem dobil tudi rezultate, tako da je sedaj videoposnetek ugledal luč tudi na YouTubu. Danes je bil tudi premierno predstavljen na predavanju v OpenLabu. Publika je bila navdušena, kar mi je na obraz narisalo veeeelik nasmeh!

No, naj vam za začetek povem, kaj sploh je timelapse fotografija. To je tehnika fotografiranja oziroma snemanja, kjer posnamemo serijo fotografij z določeno frekvenco fotografiranja - časovnim zamikom, ki se ne sme spreminjati – frekvenca, ki pa jo uporabimo za ogled končnega izdelka, mora biti veliko višja. Primer: če vzamemo za začetno frekvenco 1 sekundo in naredimo v 24 sekundah 24 fotografij – potem, ko združimo te fotografije v timelapse, se vseh teh 24 fotografij zvrsti zgolj v eni sekundi, frekvenca pa je seveda 24-krat višja. Ponavadi fotografiramo neko gibanje, ki se nam ne zdi hitro (npr. premikanje oblakov, ljudi). Za inspiracijo mi je bil Norveški pokrajinski fotograf Terje Sørgjerd (yt: TESOPHOTOGRAPHY). Znan je predvsem po svojih treh vrhunskih timelapse posnetkih: The Mounain, The Aurora ter The Arctic Light.

Oprema, ki sem jo potreboval za nastanek končnega izdelka:

• Fotoaparat Nikon D7000

• Objektivi: Nikkor 18-55mm f/3.5-5.6, Nikkor 28mm f/1.8, Nikkor Fisheye 16mm f/2.8

• Baterije, spominske kartice (8GB ali 16GB) …

• Tripod – stojalo

• Dva računalnika (eden za obdelavo fotografij, drugi za obdelavo videa)

• Zunanji trdi disk za shranjevanje ogromne količine fotografij (120GB+)

• Programi za obdelavo fotografij in videa: Adobe Photoshop Lightroom, Adobe Premiere PRO

Fotografije za moj posnetek sem posnel po različnih delih Kranja. V načrtu sem sicer imel veliko več lokacij, kot pa sem jih dejansko obiskal. Veliko fotografij je nastalo v okolici Gimnazije Kranj, saj sem jih lahko posnel kar med šolskim odmorom.

Mnogi fotoaparati znamke Nikon – med drugim tudi model D7000 – imajo vgrajen program 'Interval timer shooting', v katerem določiš začetek snemanja, interval med posnetki, število intervalov in število posnetkov. Fotografije se tako v časovnik presledkih zapišejo na spominsko kartico. Uporabljal sem tri kartice SanDisk (Ultra, Extreme in Extreme Pro), največkrat SanDisk Ultra 16GB 30MB/s ⑩, saj fotografije niso presegale 18MB in tako tudi pri sekundnem intervalu ni prišlo do zamašitve medpomnilnika. Fotografije sem snemal v surovem raw formatu, da sem iz njih dobil kar se da veliko podatkov. To je pomembno zato, da sem lahko kar najbolj učinkovito obdelal posamezne dele fotografij. Za obdelavo sem uporabljal  Adobe Photoshop Lightroom 4.4.

Fotografije sem uvozil v Lightroom, vsako serijo v svoj katalog. Odprl sem prvo fotografijo in jo najprej obrezal, da je ustrezala 16:9 formatu. Šele nato sem se posvetil ostali obdelavi. Fotografiji sem z osnovnimi orodji popravil svetlost, kontrast, clarity … Zatem sem selektivno obdelal nebo posebej in mesto posebej. S 'Synchronize Settings' sem sinhroniziral vse fotografije z načinom obdelave prve, tako da so bile fotografije s strani obdelave popolnoma enake. V zavihku 'Slideshow' sem izbral template 'LRTimelapse 24fps', ki mi je nato naredil video s 24 fotografijami na sekundo. Vse kar sem še moral storiti v tem delu obdelave je, da sem video v HD ločljivosti shranil na trdi disk. Program Adobe Photoshop Lightroom je iz fotografij naredil videoposnetke, sedaj sem jih moral še zmontirati skupaj. Za montažo videa je potreben malce zmogljivejši računalnik, zato sem se po pomoč obrnil na OpenLab Klub Kranj, kjer so mi z veseljem posodili vso potrebno strojno in programsko opremo. Tako sem delal na Apple-ovem računalniku v programu Adobe Premiere Pro. V pomoč so mi bili nasveti Domna Dolenca iz OpenLaba, ki mi je najprej na kratko razložil osnovne funkcije programa, kasneje pa še pomagal in svetoval pri sami montaži. Zelo uporaben nasvet je bil že takoj prvi, naj najprej izberem glasbeno podlago in šele nato montiram. Tako sem lahko prehode med posnetki ujel skupaj z ritmom glasbene podlage, kar je povzročilo, da sem kmalu naredil že toliko odrezkov, da mi je zmanjkalo materiala.

Projekt, s katerim sem se ukvarjal preteklih 7 mesecev bi ocenil kot dokaj uspešen. Naučil sem se, na kaj je treba biti pozoren pri izbiranju scen za timelapse, kako se lotiti vsega skupaj, kako se montira video … Nastali videoposnetek ima kar nekaj napak, preprosto ne moreš mimo njih, ko si določen del ogledaš že najmanj petdesetič. Gledalec nepoznavalec bo po ogledu posnetka morda odkril napako ali dve, ampak nekdo, ki je video montiral in je vsak kader pregledal neštetokrat, bo predvidel napako, še predno se bo ta zares pojavila na posnetku. Glede na to, da je bil posnetek narejen brez kakršnega koli proračuna, se mi zdi končni izdelek zelo dober.

Že tekom izdelave timelapse-a sem se veliko o samem izdelku naučil sam iz lastnih napak. Na začetku sem bil prepričan, da če vzamem 90 fotografij za serijo, ki bo predstavljala en kader, bo video popolnoma v redu. A sem se pošteno zmotil – pri tako hitrem premikanju je kader dolg 3 sekunde vse prej kot pa dober. Poleg tega, ga je zelo težko obravnavati pri sestavljanju videa, ko se veliko lažje kaj odreže stran, ne moreš pa dodati oziroma podaljšati kadra, če nisi posnel dovolj fotografij. Če bi se še enkrat lotil projekta od začetka, bi za vsak kader posnel vsaj 150 fotografij. Prav tako bi zamenjal stojalo, za bolj kakovostnega, saj pri takem projektu stojalo za 23€ ne pride v poštev. Tekom  delanja projekta se mi je tudi na eni podporni nogi pokvaril zaklop, tako da je bilo moje delo še malce bolj oteženo. Zamenjal bi kar nekaj točk, na katerih sem fotografiral – npr. ko sem snemal nakupovalno središče Supernova in sem bil na mostu nad njim, se je fotoaparat vsakič, ko je mimo pripeljal tovornjak, zamajal. To me je po večkratnem ogledu posnetka začelo zelo motiti.

Še nekaj številk:

·         Posnetih je bilo preko 8000 fotografij

·         Fotografije so zasedle 124 GB prostora

·         V LR je bilo narejenih 40 videposnetkov

·         V videu je bilo uporabljenih okrog  2700 fotografij

·         Na terenu sem preživel 14 ur

·         Za računalnikom sem preživel preko 40 ur

·         Prevoženih je bilo več kot 160 km

Za uspešno narejen in zaključen projekt se moram zahvaliti mnogim, ki so me spodbujali, mi svetovali, mi pomagali. Brez vas mi ne bi uspelo: Starši in brata, mag. Zdenka Vrbinc, OpenLab Kranj, Domen Dolenc, Klemen Štular, Žiga Kalan, Ana Krišelj, vsi ostali fotografi ter vsi kranjski gimnazijci, ki nastopajo v videu.

Videoposnetek najdete na sledeči povezavi >>KLIK<< (priporočam ogled v HD in v celozaslonskem načinu)